Prepletanje estetike in strasti do hitrosti z arhitektom Matejem Košičem

Za ljubitelje hitrosti dirkanje ni le strast, temveč pravi šport. To je svet, kjer se avtomobili spreminjajo v čiste dirkalne stroje, katerih hitrost, agresivna oblika in najsodobnejša tehnologija prevzemajo nadzor. Gre za kombinacijo inženiringa in oblikovanja, ki se dotika popolnosti, kjer vsak detajl na dirkalniku služi svojemu namenu, ob tem pa izžareva estetiko, ki očara. Z arhitektom Matejem Košičem smo doživeli dirkaško izkušnjo na stezi v italijanskem mestu Cremona in izvedeli ogromno zanimivosti o tem ekskluzivnem športu, ki postaja vse bolj priljubljen hobi tako v svetu kot tudi pri nas.

Evropa je zibelka dirkanja, in po cestah in stezah te celine se odvijajo mnoge prestižne dirke. Prav te steze pa privabljajo tudi dirkaške navdušence, ki so pripravljeni vložiti svoj čas, trud in strast v uresničevanje svojih sanj o hitrosti kot hobi. Tako je tudi slovenski arhitekt Matej Košič po naključju pristal v tem svetu in dirkanje je postalo njegov najljubši šport. “Vse se je začelo tako, da sta me prijatelja za darilo za rojstni dan peljala na prvo dirkanje v Italijo. Posadili so me v avto za Clio Cup, potem v Porsche Caymana GT4, na koncu pa še v Mercedes AMG GT4, ki je avto, ki ga danes tudi sam vozim in se z njim udeležujem na dirkah.” Dirkaški avtomobili znamk kot so Porsche, Lamborghini, Ferrari, Mercedes, Audi so v najmočnejšem razredu GT3. Pod okriljem kluba Lema Racing, ki je trenutno edini v Sloveniji na ravni evropskih timov, se Matej udeležuje prvenstev in dirk po celi Evropi. “Obstaja več prvenstev. Italija ima zelo močno ligo in svoje GT4 prvenstvo, zelo popularne destinacije pa so tudi Portugalska, Španija, Nemčija in proge po Vzhodni Evropi. Vsaka dirka zahteva ogromno priprav. Vse od začetka v delavnici, pa do prevoza s posebnim tovornjakom, ki je dvoetažni, saj so zgoraj avtomobili, spodaj pa vsi pripomočki in soba za inženirja. Kar se tiče ekipe, je vedno sestavljena iz vsaj treh mehanikov, enega inženirja in enega inštruktorja za dirkača.”

Na dirkah se merijo z najboljšimi avtomobili na svetu, med katerimi so nekateri vredni tudi več milijonov evrov. Kaj pa se zgodi, če pride do nesreče? “Na dirkališču velja pravilo, da vsak dirkač nosi svoj strošek. Torej ne glede na to, kdo je kriv, vsak poravna škodo na svojem avtomobilu.” Matej in njegov partner, s katerim sta se skupaj podala v dirkaške vode, sta prigodo z nesrečo že izkusila. “V živo se spomnim, kako sva bila na najini prvi dirki polna samozavesti. Bil je deževen dan, ampak to naju nič ni skrbelo. Šla sva vozit že pred samimi kvalifikacijami in jaz, ki sem bil za volanom, sem bil malo prehiter v ovinku, tako da sem trčil s sprednjim in zadnjim delom, nekaj kosov je celo odpadlo z avta. Moj kolega je bil zelo nejevoljen, saj sva s tem ogrozila svoje sodelovanje na dirki. Nekako sva se k sreči vseeno uspela dogovoriti, da sva lahko šla na dirko. Tokrat je vozil on in, ne boste verjeli, zapeljal je na travo in se zaletel, tako da sva kar takoj zaključila dirko. Ampak tudi to je del tega, del dirkanja.”

Dirkanje po tovrstnih progah je prava umetnost, ki zahteva ne samo neomajno strast do tega športa, temveč tudi izjemno tehnično znanje in odlično fizično pripravljenost. V ta namen se morajo dirkači večkrat na leto udeležiti treningov, tako da na koncu v povprečju naredijo vsaj 2.000 kilometrov letno. “Dirkalni kilometri so čisto drugačni kot pri navadnih, cestnih avtih. Pri teh delamo tudi več deset tisoč kilometrov letno, medtem ko, če jih pri dirkalnem avtu narediš tri do pet tisoč, je to ogromno,” pojasnjuje Matej. “Pri tem so ena glavnih zanimivosti gume, ki so popolnoma gladke, zdržijo pa samo 150 kilometrov. To pomeni, da z njimi lahko narediš približno tri polurne izhode na progo, nato pa jih je potrebno zamenjati. Fascinantno je dejstvo, da je oprijemljivost avta s tovrstnimi gumami kar desetkratna v primerjavi s cestnimi avtomobili.”

Da bi širili navdušenje in strast do dirkanja, klub Lema Racing omogoča, da se tudi drugi udeležijo treningov oziroma dogodka, imenovanega Track Day. To je priložnost, kjer lahko ljubitelji dirkanja na lastni koži občutijo hitrost in moč dirkalnikov ter se preizkusijo na dirkališču. Track Day je namenjen istočasno vsem vozilom GT klase, tako da ni nič presenetljivega, če na progi srečate Lamborghinije ali Ferarrije. Izhodi na progo za dirkalne avtomobile trajajo 30 minut, kombinirajo pa se z vmesnimi izhodi za formule. Vsak dirkač ponavadi dobi tri izhode, torej je na stezi skupno približno 90 minut. Prva dva izhoda sta z vozilom Porsche Cayman GT4, na koncu pa za poslastico pride še izhod z vozilom Mercedes AMG GT4. “Track Day ni samo uživancija, je tudi garaštvo,” opisuje tovrstne treninge Matej. Pri vsaki vožnji je zraven inštruktor, ki je profesionalni dirkač z izkušnjami, avto pa je opremljen s kamero, ki snema celotno vožnjo. Po vsakem zaključenem izhodu oziroma vožnji se namreč pogleda posnetek in analizira telemeterija iz samega vozila, kar pomeni, da inženir pregleda vse ključne podatke: kako pozno je voznik zaviral, s kakšno močjo je zaviral, s kakšno hitrostjo je šel v ovinek, kako je dodajal hitrost, kako je avto drsel, ali se je nepravilno dodajala hitrost, ko avto še ni bil ustrezno obrnjen iz ovinka in tako dalje. To so detajli, ki veliko pomenijo in ki jih voznik lahko izboljša iz kroga v krog. “Če bi ti nekdo samo rekel, da se greš voziti, potem bi bil tvoj rezultat v vseh treh izhodih približno enak. Tako imaš pa možnost, da si vsakič boljši.”

“Med vožnjo je potrebno veliko razmišljati. Pred vsakim ovinkom si moraš določiti mesto, kjer boš čim kasneje zaviral in si zamisliti oprijemljive točke, ki jih moraš zadeti. Če ne zadaneš točk, ne zadaneš linije in zaradi tega ne bo dobrih rezultatov. Ko se ti pa vse to posreči, je pa kot poezija.”


OGLEJTE SI VIDEO: arhitekt Matej Košič

Matej Košič (desno) je arhitekt, ki ga je strast nad dirkanjem popolnoma prevzela. V tem športu pa ne uživa sam, temveč aktivno spodbuja tudi ostale navdušence nad hitrostjo, da na lastni koži doživijo to posebno izkušnjo ter ugotovijo, ali so “iz pravega testa”. Filip Kralj, direktor DECOR & DESIGN (levo) se mu je tako pridružil na treningu oziroma t.i. Track Day-u na italijanskem dirkališču Cremona.


Pred odhodom avtomobila na dirkališče je ključno, da se vsi sestavni deli vozila segrejejo, saj se le tako lahko doseže njegove najvišje zmogljivosti. Ekipa eno uro pred izhodom avto dvigne, s pogonskih koles sname gume, ter ga prižge, ko avto stoji na mestu. “Takrat začne garaža bobneti. To je eden najbolj vznemirljivih trenutkov. Takrat začutiš moč dirkalnika in vsi se zavemo, da gre zdaj zares, se smejemo in skačemo,” opisuje Matej. Samo priprava avtomobila pa še zdaleč ni vse. Potrebno je zaščititi tudi voznika, ki mora obvezno nositi protipožarna oblačila, ki zajemajo vse od dolgega spodnjega perila, do nogavic, čevljev, ter cele obleke in podkape. Na koncu pride seveda še čelada. Pod vsemi temi oblačili je že tako vroče, k dodatni vročini pa prispeva tudi avto. Med samo vožnjo lahko temperatura v avtu naraste tudi do 40 ali 50 stopinj celzija, zaradi česar dirkači v poletnih mesecih nosijo posebne hladilne obloge med spodnjim perilom in obleko, da sploh zdržijo to vročino. “Ko si poleti pred dirko vzamem v avto ledeno zamrznjeno pijačo, mi na koncu vožnje ostane samo še vroč čaj,” v smehu razlaga Matej.

 

********

Članek je bil prvotno objavljen v prvi izdaji tiskane revije D&D LIVING (januar 2024)


Previous
Previous

Kosi in partnerji: “Oblikovanje interierja velikih poslovnih prostorov je ustvarjanje sistema”

Next
Next

BCR ARHITEKTURA: Kaj ločuje slovenske vile od tistih v tujini?