Kosi in partnerji: “Oblikovanje interierja velikih poslovnih prostorov je ustvarjanje sistema”
Glede na to, da na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja, je interier pisarniških prostorov ključnega pomena, saj lahko neposredno vpliva ne samo na naše razpoloženje, temveč tudi na učinkovitost pri delu. O načrtovanju in izvedbi projektov interierja pisarn smo govorili z Ano Kosi, arhitektko in soustanoviteljico biroja Kosi in partnerji (KIP). V intervjuju Ana, do nedavnega tudi asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, razkriva podrobnosti njihovega procesa dela, s katerim so uspešno razvili in izvedli nekatere izmed največjih projektov interierja poslovnih prostorov v Sloveniji.
OGLEJTE SI VIDEO: arhitektka Ana Kosi iz biroja Kosi in partnerji (KIP)
FILIP KRALJ: Že kar nekaj let je minilo od ene vaših prvih realizacij pisarniških prostorov, interier Ljubljanske borze, ki je dobil nagrado za slovenski interier leta 2018. To je bil tudi projekt, ko smo prvič delali skupaj.
ANA KOSI: Res je, poznamo se že dobrih sedem let, kar sovpada z odprtjem biroja Kosi in partnerji. Takrat smo dobili priložnost izdelati prostore Ljubljanske borze, za katere smo naredili idejno zasnovo, ki je presegla vsa pričakovanja naročnika. Oni so si namreč predstavljali, da bodo dobili generične prostore s kataloškimi belimi mizami, črnimi stoli, klasičnimi omarami za fascikle... Mi smo bili pa nadobudni, mladi, zagnani in smo želeli pokazati vse, kar znamo, tako da smo dali vse od sebe, da smo naredili nekaj posebnega, s karakterjem. To se je potem tudi obrestovalo; ne samo, da je bil naročnik zadovoljen, ampak je bil projekt tudi nagrajen za najboljši javni interier leta.
“Uspešna izpeljava tako celostnega projekta, kot je Ljubljanska borza, ni enostavna. Za uspešno izvedbo je bil tukaj zaslužen naročnik, ki nas je podpiral v vseh idejah, po drugi strani pa tudi ekipa DECOR & DESIGN, ki je poskrbela za celoten inženiring in vse naše ideje tudi realizirala točno tako, kot smo si želeli.” - Ana Kosi
FK: Ta projekt vas je kasneje usmerili predvsem v arhitekturo in interier poslovnih prostorov?
AK: Ne bi rekla, da je bila to zavestna odločitev, ampak je enostavno organsko prišlo do tega, da smo dobivali vedno več pisarniških projektov, ki so bili tudi vedno večji in večji, mi smo bili na vsakem projektu boljši, in tako smo postali eden glavnih birojev za projekte interierja poslovnih prostorov v Sloveniji. Danes ne delamo več samo butičnih interiejev malih prostorov, kjer se ukvarjaš res z vsakim kotičkom, z vsakim kvadratnim metrom, oblikuješ posebej vsako omaro, mizo... Delamo predvsem večje interierje, kjer gre za razvoj sistema, ki pa v celoti še vedno deluje kot povezan in ambientalno privlačen prostor. Je pa oblikovanje interierja en od dveh stebrov naše arhitekturne prakse. Ob tem razvijamo tudi stanovanjske arhitekturne projekte, javne objekte, ...
FK: Izpeljali ste tudi enega odmevnejših projektov v Sloveniji, interier za kar 2.350 m2 pisarn agencije Pristop v Situli v Ljubljani. Kako se je ta projekt razlikoval od drugih?
AK: Ta projekt je bil za nas velik preskok v načinu razmišljanja in oblikovanja, saj je šlo pri nas prvič za tako velike prostore, da smo res morali začeti razmišljati sistemsko, ne unikatno. Ustvarili smo prostorski sistem z več plastmi: od pohištva, do različnih predelnih sten, inštalacij, materialnosti, osvetlitve... Oblikovali smo fleksibilen okvir za sproščeno delo in življenje zaposlenih. Tudi tukaj smo imeli srečo z naročnikom. Razumeli smo drug drugega in tako skupaj ustvarili uspešno zgodbo.
FK: Projekt interierja za Pristop je bil res šolski primer dobrega sodelovanja med naročnikom, arhitektom in izvajalcem. Že v procesu priprave idejne zasnove smo dobro nastavili dinamiko sodelovanja: naročnik je bil jasen v svojih željah, vi ste zastavili dobre okvirje, mi smo bili vključeni v razvoj projekta s svojim poznavanjem ponudbe na trgu in cen. Vi ste nato skozi celoten proces idejne zasnove in tudi naprej, vse do izvedbe, skrbeli za odlično komunikacijo med vsemi nami.
AK: Ja, res je. Ogromna razlika je, če pripravljaš projekt popolnoma ločeno v zasedbi “naročnik- arhitekt” in potem s popisom hodiš do petih različnih mizarjev, do štirih ponudnikov stolov in tako naprej. Mogoče se ta način zdi nekomu boljši, ker lahko dobi več ponudb, se lahko za vsako posebej pogaja in ima na nek način občutek kontrole, ampak v praksi pa se to ne izkaže za boljše. Dejansko za nas in za naročnika boljše funkcionira zasedba “naročnik-arhitekt-izvajalec” že od samega začetka, pri čemer izvajalec poskrbi za celoten inženiring, torej tako za dobavo in montažo serijske opreme kot za izvedbo opreme po meri z različnimi podizvajalci. Recimo na primeru Pristopa smo zaradi tovrstnega tripartitnega sodelovanja že v fazi idejne zasnove vedeli, v katero smer želimo iti, zastavili smo okvirne budgete in potem ves čas komunicirali: kakšna bo točno miza, kakšen bo stol, katere stvari so izven budgeta, kateri so produkti, ki jih lahko zamenjamo. Recimo, da niso od neke znamke iz Belgije, ki jo mi poznamo, ampak so iz Poljske in zato cenejši, pa ravno tako dobri. Za dobro izpeljavo projekta tako časovno kot finančno optimalno je torej zelo dobrodošlo, da sodeluješ s krovnim izvajalcem celotnega interierja že od faze idejne zasnove naprej.
“Projekt Pristop nam je odprl vrata do drugih večjih projektov. V Sloveniji namreč ni veliko birojev, ki bi imeli izkušnje pa tudi resurse za projekte interierja pisarn v takem obsegu. 2.000 m2 je v Sloveniji lahko že cela poslovna stavba!” razlaga Ana Kosi.
FK: Sodelovanje z izvajalcem je pomembno tudi v naslednji fazi, ko se izdeluje Projekt za izvedbo (PZI). V tem segmentu se določajo detajli, tukaj se ustvarja glavna razlika v tem, kako se bo nekaj čim bolj optimalno in racionalno izvedlo, s čimer so povezane na koncu tudi finance.
AK: Ja, res je. Izvedbeni detajli za obrtniška dela, kot so mavčne stene, tlaki, inštalacije itd. so močno povezani s končno opremo prostora. Vzporedna komunikacija z npr. mizarji, steklarji, pasarji je zato ponovno ključna v fazi projektiranja projekta za izvedbo.
FK: V interierju Pristopa je bil kompleksen projekt izdelava okroglih inox poliranih umivalnikov...
AK: Tako je! (smeh) Mi pri oblikovanju interierja izhajamo iz tega, kaj bo v prostoru najbolje funkcioniralo in izgledalo, ne iz tega, kaj je na voljo v katalogu. V primeru umivalnikov za Pristop nismo pogledali, kakšni so trenutno v ponudbi in kako iz tega sestaviti zgodbo, ampak smo razmislili, kaj bo doseglo največji efekt v prostoru. Ker takega umivalnika nismo našli v »trgovini«, je za izdelavo poskrbel DECOR & DESIGN.
Prav posebna pozornost v Pristopovih pisarnah je bila namenjena oblikovanju sanitarij. Ekipa KIP si je v predprostoru sanitarij z umivalnikom zamislila tapete z rastlinskim vzorcem, za katere so sprva mislili, da jih bodo morali izdelati sami, k sreči pa so našli primeren produkt v ponudbi priznane znamke Devon&Devon. Prava umetnost pa je bila izdelava inox umivalnika v središču prostora. To je bil projekt sam zase, saj je bil izdelan popolnoma po meri kot unikat. “Ogromen izziv je, kako konkurirati nekemu preizkušenemu produktu, ki obstaja na trgu že leta, ti ga delaš pa samo enkrat in mora biti enako dober.”
FK: Vsak biro ima nek svoj način snovanja ideje interierja. Kako se pri vas lotite kreativne zasnove projekta?
AK: Naše projekte vedno vodi nek koncept, kar se morda sliši abstraktno, ampak za nas je to zelo pomembna ideja, ki je rdeča nit za oblikovanje celotnega prostora, da je vse skupaj na koncu koherentna celota. Koncept je lahko prostorsko zelo močna stvar, kot na primer pri Ljubljanski borzi, kjer smo izhajali iz koncepta kolonade.
Za razliko pa smo v Pristopovih pisarnah, kjer delajo kreativci, ki neprestano producirajo nove ideje, morali ubrati čisto drugačen način razmišljanja. Oblikovali smo okolje, ki tovrstno delo podpira in spodbuja. Ustvarjali smo odprt sistem, ki se lahko prilagaja uporabniku, ki je nedokončan in ne preddoloča nekih vizualnih impulzov, saj morajo njihovi zaposleni producirati nove ideje in zato okolje ne sme preveč vplivati nanje. Kar je bilo pri tem projektu zelo zanimivo je to, da gre za ogromen prostor - eno nadstropje z 2.350 m2 - kjer je Pristop želel pod eno streho združiti 10 podjetij, ki so bila prej razpršena po Ljubljani. Želeli so delati v skupnem nadstropju, s krožnimi potmi, kjer se ustvarja neka transparenca, kjer se lahko ljudje srečajo in se razumejo kot eno. Že takoj na začetku so bili naročniki navdušeni nad izgledom prostora, ko je bil še popolnoma neizdelan, vse v betonu, brez inštalacij, ničesar. Želeli so ohraniti vtis gradbišča, nedokončanosti, odprtosti, nehierarhičnosti, kar je postalo naše vodilo za celoten projekt. Surov beton po tleh smo nadomestili z brušenim betonom. Inštalacije smo speljali po vidnih belih ceveh. S čimer pa smo ustvarjali različen ambient v pisarnah, so bili pa sistemi predelnih sten, kjer smo spet uporabili surove materiale, kot so vezane plošče, prebarvani zidaki itd. Generično pohištvo, kot so delovne mize, omarice za zaposlene, večje omare, smo izvedli po meri v sodelovanju z DECOR & DESIGN ter lokalnimi mizarji, zaradi česar je vse skupaj kljub vsemu unikatno. Akcente v vsem tem ogromnem prostoru pa smo ustvarili s skrbno izbranimi dizajnerskimi kosi od oblikovalskih znamk kot so HAY, Magis, Rex Kralj, Kartell... Namenoma nismo izbrali vseh elementov od ene znamke, ampak vsak kos posebej, tako da smo sestavili celotno sliko, ki smo jo želeli doseči. Pri kreativni zasnovi so torej ključne želje naročnika ter značilnosti podjetja - kdo bo delal v teh prostorih, kakšna je kultura podjetja in način dela, ki ga mora prostor omogočati.
FK: Kakšen pa je tvoj nasvet za podjetje, ki se odloča za nove poslovne prostore?
AK: Praktičnega nasveta v obliki “5 točk za popolne poslovne prostore” žal ni, ker je vsako podjetje drugačno; od tega, kakšne kadre zaposluje, koliko si želijo odprtosti ali zaprtosti v prostoru, na kakšen način delajo... Predvsem je pomembno, da si zagotovijo pravo ekipo ljudi, s katerimi bodo šli v ta projekt in da dobro vnaprej raziščejo, s kom bodo delali; kdo bodo arhitekti, kdo bo izvajalec gradbeno-obrtniških del, in kdo jih bo potem podpiral pri dobavi pohištva, steklenih predelnih sten in vsega, kar pride zraven.
Pomembno je tudi zavedanje, da ni treba, da že na začetku točno zadanejo vse svoje potrebe in želje, saj se marsikaj razjasni šele skozi proces priprave idejne zasnove. Zelo redko dobimo popolne usmeritve naročnika, oziroma tudi, ko jih dobimo, ne pomeni, da bo to tudi končna ideja, kar mi popolnoma razumemo. Ljudje namreč šele skozi proces idejne zasnove vidijo in res začnejo spremljati, na kakšen način delajo in takrat se potem sproti odločajo, kaj dejansko potrebujejo.
********
Intervju je bil prvotno objavljen v prvi izdaji tiskane revije D&D LIVING (januar 2024)